»Vsaka stavba potrebuje zadostno količino energije za pokrivanje toplotnih izgub, ki so sestavljene iz transmisijskih in prezračevalnih toplotnih izgub. V zadnjem času se povečuje delež predvsem prezračevalnih toplotnih izgub. A če želimo učinkovito oziroma varčno ogrevanje, je nujna vgradnja prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote,« je povedal Matej Padežnik iz podjetja Danfoss, ki poudarja tudi, da so toplotne črpalke tiste, ki zagotavljajo najnižje obratovalne stroške pogona sistema ob zagotavljanju ustreznih količin toplotne energije. Zanimivo je, da Danfoss dimenzionira svoje toplotne črpalke tako, da pokrivajo okoli 90 % potreb po toploti, sicer hitro pride do predimenzioniranja.

Kako učinkovito ohladimo stavbo?
Na hladilne obremenitve vplivajo urbanizem, mikrolokacija, ovoj stavbe, senčenje in dnevna svetloba, notranji viri ter pasivno in aktivno hlajenje, je na segment hlajenja v objektih prešel Klemen Corn iz podjetja Genera. »Ključnega pomena je torej postavitev stavbe na sami mikrolokaciji. Zahodna postavitev steklenih površin, denimo, ni zaželena. Skozi okna dobimo precej toplote in z ustreznim senčenjem lahko zelo vplivamo na temperaturo v prostoru. Tako je smotrno, da senčilo namestimo na zunanji strani objekta, saj s tem maksimalno zmanjšamo sevalne in prevodne dobitke v prostoru. Pametno je izvajati tudi ukrepe pasivnega hlajenja,« pravi Corn.

Pasivno hlajenje se sicer deli na pasivno hlajenje s prezračevanjem, pasivno hlajenje z zemeljskim kolektorjem in pasivno hlajenje s podtalno vodo. Za hlajenje pa lahko uporabljamo tudi notranje elemente pasivnega hlajenja, in sicer hladilne grede ali pa stropne panele. »Pogosto pa s pasivnim hlajenjem ne moremo zadovoljiti vseh potreb po udobju v prostoru, tako da pasivno hlajenje navadno dopolnjuje še aktivno hlajenje, ki pa vključuje hladilne naprave (poznamo zračno in vodno hlajene naprave) in elemente za hlajenje prostora.

Kako do svetlobnih, toplotnih in površinskih dobitkov?
Ne smemo pozabiti, da steklene površine zagotavljajo tudi nujno osvetljenost prostorov in nujne toplotne dobitke, je spomnila Neža Močnik iz podjetja Velux. »Enostranski vir svetlobe ne more zadovoljivo osvetliti celotne površine prostora,« so nam v Veluxu povedali že pred časom. Enakomerno osvetlitev prostora dosežemo, kadar je vir svetlobe razporejen vsaj na dveh straneh in/ali z dodatnimi strešnimi okni. Pri načrtovanju kvalitetne osvetlitve pa si lahko pomagamo tudi z različnimi računalniškimi programi. Tudi v Veluxu pa izpostavljajo pomen okolice objekta, ki vpliva tudi na določanje ustreznosti dnevne svetlobe.

Orientacija objekta je ključnega pomena, pa pritrjuje tudi Alen Mladinov iz podjetja Arhem. »Ključna komponenta pasivne in nizkoenergijske hiše je prezračevanje, med ključne komponente pasivne gradnje pa je treba vključiti tudi izvedbo takšnega projekta brez toplotnih mostov. Kot je še povedal Mladinov, je razlika v debelini stene (fasadna izolacija ter zunanji in notranji omet) med klasično in pasivno gradnjo približno 20 centimetrov, kar pomeni tudi velike dobitke pri površini objekta.