Opis: Bezeg ni prava začimba, čeprav ima svoj značilen, aromatičen vonj in okus. Grm zraste do velikosti drevesa. Ima približno 30 sorodnikov s podobnimi, podolgovatimi, suličastimi listi. Beli cvetovi zrastejo pozno spomladi v skupinah in rodijo prav tako užitne črne jagode. Od tod ime »črni bezeg«. Raste skoraj povsod: na vrtovih, ob cestah in potokih, v gozdovih, v napol razpadlih zidovih. Ponekod ga preganjajo kot nadležen plevel. Raste hitro, ne škodujeta mu ne mraz, ne vročina (čeprav raste bolj pogosto v toplih krajih), ne suša, vlaga, težko pa ga je tudi uničiti.

Gojenje: Ni ga težko gojiti, ker se mladike, ki jih izkopljejo, zelo hitro primejo. A kdo bi bezeg sadil, saj ga dobimo skoraj na vsakem vogalu! Suho cvetje in jagode pa dobimo v trgovinah z rastlinskimi čaji.

Uporaba: Drobne cvetove lahko dodajamo tekočemu testu za praženec, omlete, pečenim jajcem, jogurtom in jim s tem izboljšamo okus. Iz suhih cvetov in jagod kuhamo bezgov čaj. Iz svežih jagod stiskamo zelo okusen bezgov sok, ki ga ponekod (npr. v Skandinaviji) prodajajo kot osvežilno pijačo. Iz jagod kuhajo marmelado, jem in čatni. Iz cvetov in jagod pripravljajo bezgovo vino, na Madžarskem tudi bezgovo žganje. Bezgove jagode so tudi pomembna piča za mnoge ptiče pevce. Drugi deli, npr. listi in korenine, so strupeni, ker vsebujejo cianogenični glycoside sambunigrin (C14H17NO6). Tudi nezrele jagode so rahlo strupene.

Zgodovina: Bezeg raste v Evropi že od nekdaj in njegova prvotna domovina ni znana. Domnevajo, da je nekje na jugu celine.

Zdravilni učinki: Bezeg uporabljajo za lajšanje bronhitisa, infecije dihalnih organov in proti kašlju.

Zanimivosti: Z bezgovimi vejami z listi so konjeniki preganjali nadležne muhe.