Raziskavo je v sodelovanju z univerzo v Iowi opravila medicinska fakulteta v Wisconsinu, ki je k sodelovanju povabila 201 Afroameričana, med katerimi so bili moški in ženske stari nad 59 let, ki so imeli težave z ožanjem arterij v srcu. Razdelili so jih na dve skupini, od katerih je ena meditirala dvakrat na dan, druga pa je z novo nabranim znanjem skušala spremeniti svoje življenjske navade. Ta skupina je prejela izobraževanje glede tradicionalnih faktorjev tveganja, kar je vključevalo tudi spremembe v prehrani in gibanje.

Po devetih letih je imela meditacijska skupina 47 odstotkov nižjo umrljivost, srčne težave in srčne kapi. Poleg tega se je znatno znižal tudi krvni pritisk, pri nekaterih sodelujočih pa so opazili tudi veliko izboljšanje pri psihološkem stresu. "To je prva nadzorovana klinična raziskava, ki kaže, da dolgoročno ukvarjanje s takšnim programom omogoča daljše življenje, pa tudi zniža tveganje za srčni infarkt in to ne glede na etnično pripadnost,“ je dejal Robert Schneider, direktor centra naravne medicine (Natural Medicine and Prevention). "Bilo je, kot bi bolniku predpisali dodatno zdravilo, le da je to prispelo iz notranje lekarne bolnikovega telesa.“