ZDA ugotavljajo, da so jim zadnje poplave povzročile več milijard ameriških dolarjev škode zaradi izgub pridelka in, kar je še večja škoda, povzročile so velike izgube prsti. Klimatske spremembe skrbijo tudi Indijo, ki naj bi zaradi spremembe dežnih gibanj in višjih temperatur do konca stoletja utrpela 30-odstotno zmanjšanje količine pridelkov. Vseh težav izgubljanja zemlje seveda ne smemo naprtiti klimatskim spremembam, saj se veliko kmetijske zemlje po svetu uniči zaradi gradnje (cest, bivališč …) in podobnega. Po zadnjih podatkih smo na svetovni ravni od leta 1970 do 2000 na različne načine izgubili tretjino kmetijske zemlje in ta »trend« se nadaljuje še naprej.

Po svetu se pojavljajo različne rešitve razširitve možnih načinov kmetovanja. V nadaljevanju predstavljena ideja, ki prihaja iz ZDA, prinaša možnost kmetovanja tudi v večja mesta. Si lahko predstavljate kmetijo na sredi glavnega mesta? V mestih bi se lahko kmetovalo v visokih, posebno konstruiranih stolpnicah. Tak način kmetovanja so poimenovali vertikalno kmetovanje. To kmetovanje bi potekalo brez prsti, na podlagi vode (an. hydroponic) in hranil. To kmetovanje naj bi bilo neodvisno od letnih časov in podnebnih razmer. Mnogi menijo, da bi vertikalno kmetovanje revolucioniralo mesta in jih poživilo in napravilo bolj prijetna za življenje. Te »kmetije v nadstropjih« bi se obnašale kot samostojni ekosistemi, ki bi same reciklirale in znova uporabile svoje odpadne snovi ter vodo.

Kako deluje vertikalno kmetovanje?
Kot je razvidno iz skice, se v različnih nadstropjih pridelujejo različne kulture rastlin. Stene stavbe so deloma steklene, da imajo rastline dostop do svetlobe, deloma pa iz zbiralnikov sončne energije, ki se pretvarja v toploto. Na vrhu stavbe je zbiralnik deževnice za potrebe rastlin po vodi, ki iz zbiralnikov počasi pronica po nadtropjih navzdol. Prav tako pa je na vrhu stolpnic vetrnica za pridobivanje električne energije iz vetrne energije za električne potrebe delovanja stavbe. Celotna ideja stavb za vertikalno kmetovanje je zasnovana na ideji samozadostnosti stavb z energetskega vidika.

Ta način kmetovanja bi lahko uvajali tudi naprej v druge stavbe, različnih dimenzij (višja nadstropja šol, restavracij, bolnic, stanovanjskih kompleksov …), kar bi omogočilo ljudem stalen dostop do dnevno sveže zelenjave in sadja. Privlačnost tega načina kmetovanja naj bi se kazala tudi v odsotnosti uporabe težke mehanizacije in zmanjševanju kemičnih pripravkov za zaščito rastlin. Večja količina rastlin v mestih bi porabljala več ogljikovega dioksida in s tem čistila onesnažen zrak.

Zagovorniki vertikalnega kmetovanja trdijo, da imamo potrebno tehnologijo za to, potrebujemo pa še denarne investicije in politično voljo ter seveda trden dokaz, da ideja resnično lahko deluje – potrebno bi bilo najprej zgraditi prototip.

• (06.04.2010)
  sončnica

  Zanimivo, tako bi bila mesta bolj zeleno obarvana ;)