London - Kako krastače začutijo »bližajoči se potres«, ni znano. Področje L'Aquile so zapustile, četudi je bilo 74 kilometrov oddaljeno od epicentra, so biologi navedli v glasilu Journal of Zoology. Vedenje živali pred potresi je težko objektivno proučevati, saj so potresi redki in nepredvidljivi. Nekatere študije so izvedli na domačih živalih, vedenje divjih pa je skoraj nemogoče proučevati.

Raziskava glede vedenja krastač je pomembna predvsem zato, ker jih v času, ko je L'Aquilo prizadel potres, proučevala britanska raziskovalka Rachel Grant. Njena raziskava je potekala 29 dni pred in po potresu.

Grantova se je nekaj dni pred potresom (6. 4. 2009) nahajala ob jezeru San Ruffino, ko je opazila nenavadno vedenje pri krastačah. Pet dni pred potresom se je število samcev zmanjšalo za 96 odstotkov – kar je nenavadno, saj samci, po tem, ko se sparijo, ostanejo aktivni v koloniji. Razen potresa na dogajanje ni vplival noben drug dejavnik.

Na kakšen način krastače začutijo spremembe v seizmološki aktivnosti ni znano. Na njih bi lahko vplivale spremembe v ionosferi.