Pogoj za sposobnost proizvodnje voska je, da se čebele prve dni svojega življenja hranijo s pelodom ter tako dobijo protein, ki omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo kot surovino za izdelavo voska. Da čebela izdela 1 kg voska, mora zaužiti 8,4 kg medu! In ocenjuje se, da čebele letijo 530.000 km, da se dobi kilogram čebeljega voska!

Vosek satja je skoraj bel. Njegova barva se spreminja od skoraj bele do rjavkaste, najpogosteje pa odtenek rumene ali rjave barve z vključitvijo olj cvetnega prahu in propolisa - odvisno od čistosti in vrsta rože, ki jih zbere čebele.
Zahodne medonosne čebele uporabljajo vosek za gradnjo satja, ki je pri 32-35 °C plastičen in upogljiv ter se z lahkoto gnete, pri malo nižji temperaturi (25-30 °C) pa je zelo močan; poln sat lahko drži več kilogramov medu.

Zgodovinska uporaba
Čebelji vosek je bil človekova »prva plastika« in na tisoče let je bil uporabljen kot material za modeliranje, za ustvarjanje skulptur, kalupov za nakit. Raziskovalci so našli sledi uporabe v stenskih poslikavah in pri egiptovskih mumijah. Egipčani so vosek uporabljali pri gradnji ladij. Rimljanom pa je bil vosek uporaben tudi v gradbeništvu, kot hidroizolacija sten. Pomen voska v rimskih časih kaže tudi to, da se je uporabljal kot sredstvo odplačevanja davkov. Rimljani so pošiljali sporočila na lesenih pisalnih tablah, oblečenimi s čebeljim voskom. Sporočilo se je na ta način lahko zbrisalo in naslovnik je na isti tabli lahko pišočemu vrnil pisni odgovor.

Vosek pogosto mešajo z drugimi sestavinami, kot so oljčno olje in včasih parafin. Nekateri čebelarji mu dodajajo tudi loj, mineralne voske, stearin, parafin, rastlinske voske itd. Takšen vosek ima spremenjene kemijske in fizikalne lastnosti. Ponarejenost voska je težje dokazati brez laboratoriskih analiz, medtem ko čebele ponarejen vosek hitro spregledajo: iz takšnega voska izdelane satnice namreč ne zdržijo teže- raztegnejo se in deformirajo, čebele pa panj zapustijo. Satnice naj ne bi izdelovali sami, ker lahko vosek vsebuje spore hude gnilobe in ga je potrebno obdelati s temperaturo nad 125 °C.

Uporaba danes
Danes se vosek uporablja na mnogo načinov:
V zdravstvene namene: za žvečenje: pomešan z medom se uporablja pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca, za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, dlesni, pri astmi in senenem nahodu. Čebelji vosek naj bi zdravilno deloval tudi pri razstrupljanju telesa, v primerih gnojnih vnetij, ki se še niso odprla, abscesi, turi, gnojne bule. Sveta Hildegarda je imela recept za zdravljenje vnetij s čebeljim voskom. In sicer vosek talimo v posodi, ki smo jo postavili v drugo posodo z vročo vodo. V vroči vosek namočimo laneno krpo, ki je velika toliko kot jo potrebujemo za zdravilni obkladek. Obveza pa mora segati 5 cm čez rob vnetnega žarišča. Na toplo z voskom prepojeno kompreso nakapamo olivno olje. Obliž položimo na kožo in ga pričvrstimo s povojem. Obliž menjamo 1-2 krat dnevno. Hildegarda je obliž poimenovala mehurnik. Iz tkiva potegne snovi, ki povzročajo vnetje. Čisti čebelji vosek dobimo pri čebelarju ali v specializiranih trgovinah. Prečiščen vosek dobimo v tankih ploščah, v katere je vtisnjen vzorec satovja.

V kozmetične namene (kozmetični in farmacevtski izdelki predstavljajo 60 % skupne porabe): čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji. Uporablja se kot sestavina krem, mazil, losjonov, mil, depilacijskih krem, ličil, utrjevalcev za lase. Eterični izvleček iz voska je dragocena snov v industriji parfumov; po svoji kvaliteti ne zaostaja za rožnim in jasminovim oljem (Za pridobitev 1 kg dišave je potrebna 1 tona voska, ki pa je po ekstrakciji še uporaben za izdelavo satnic), kot vosek za epilacijo.

V farmaciji: uporablja se kot sestavina za različna mazila, obliže in druge farmacevtske pripravke.

Razna uporaba: svečarstvo (plamen sveče čebeljega voska je »toplejši«, bolj rumene brave), pečatenje, slikarska tehnika izdelave pisanic s pomočjo voščenega pisala, za mazanje pekačev pri peki peciva (vosek omogoča lepo peko, hkrati pa ne daje nobenih kalorij, saj je za človeški organizem neprebavljiv), premazi za pohištvo (kot zaščita in za poliranje), vrtnarske maže, v živilski industriji, za barvanje tekstila (batik), za zaščito kovin pred korozijo, kot loščilo (za čevlje in pohištvo), premaz za sir in za zaščito drugih živil (namesto plastike), kot dodatek v hrani (čebelji vosek je znan kot E 901).