Ogromni volnati mamuti so imeli velik apetit, hranili so se z listjem manjših dreves ali s travo v severnih področjih planeta, v glavnem tam, kjer sta danes Sibirija in Aljaska. Z obiranjem mladih dreves na robovih gozdov, s čimer so zavirali širjenje gozdov, so imeli takrat podobno vlogo kot današnji sloni. To potrjuje tudi začetek hitrejšega širjenja gozdov pred približno 15.000 leti, ki se sklada z obdobjem izumiranja oziroma izumrtja mamutov.

Sicer bi bilo nemogoče zagotovo trditi, da so bili takratni ljudje v celoti krivi za izumrtje mamutov, a vseeno veliko raziskovalcev verjame, da je pretiran lov močno pripomogel k temu.

Kot rečeno, z zmanjšanjem števila mamutov in njihovem izginotju, ki je sledilo, so se drevesa, kot npr. breza, močno razširila in tako preoblikovala prostrane travnike v gozdove. Rastlinje v teh novih gozdovih je bilo veliko temnejše kot travniško, ki je bilo tu prej, kar je pomenilo, da je absorbiralo in zadržalo več toplote. Drevesa, ki so se lahko bolj ali manj neovirano širila, so lahko tudi zrasla do zadostne višine, da jih pozimi ni popolnoma prekril sneg, kar je omogočalo postopno segrevanje tudi v zimskih mesecih.

Chris Doughtry iz znanstvenega inštituta Carnegie, kjer so raziskavo naredili, ocenjuje, da je izginotje mamutov in širjenje gozdov, ki je sledilo, vodilo k počasnemu, a enakomernemu globalnemu segrevanju. Sicer so izsledke študije objavili v publikaciji Science.