»Evropska komisija namreč obljublja zakonodajno formaliziranje nečesa, kar v praksi že obstaja, saj je šest držav že prepovedalo gojenje gensko spremenjene koruze MON810, tri pa so prepovedale tudi gojenje gensko spremenjenega krompirja amflora. Poleg tega so okoljski ministri EU pred letom in pol jasno povedali, da je treba poostriti postopke odobravanja GSO na ravni EU, z omenjenim predlogom evropske komisije pa bi jih ohranili in s tem poteptali zahtevo okoljskih ministrov,« opozarja Anamarija Slabe, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj.

Na območju EU je za zdaj za krmo dovoljeno pridelovati le gensko spremenjeno koruzo MON810 (od leta 1998), odporno proti koruzni vešči, od letošnjega marca pa tudi gensko spremenjeni krompir amflora, ki je odporen proti nekaterim antibiotikom. Francija, Nemčija, Grčija, Avstrija, Luksemburg in Madžarska so že prepovedale gojenje koruze MON810, Madžarska, Avstrija in Luksemburg tudi krompirja amflora, čeprav je skušala evropska komisija že štirikrat ovreči te nacionalne prepovedi.

Ker EK to ni uspelo, zdaj predsednik Jose Manuel Barroso po mnenju evropskega Greenpeacea priznava poraz s tem, da predlaga kompromisni predlog. »V svojem poskusu, da nekako uveljavi svoj program, naklonjen GSO, državam članicam ponuja nacionalno prepoved, če v postopku odobravanja na ravni EU zamižijo na eno oko glede svojih zdravstvenih in varnostnih zadržkov do novih rastlin. Vendar posamezne prepovedi ne morejo nadomestiti znanstveno tehtnega varnostnega postopka na ravni EU. Onesnaženje z GSO se ne ustavlja na državnih mejah,« so prepričani v Greenpeaceu.

Slovenija je pred letom dni sprejela zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GS-rastlin) z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki ureja morebitno pridelavo teh rastlin pri nas, če bi se kateri od kmetov odločil zanjo. Če bo predlog EK o možnosti prepovedi gojenja GS-rastlin v posameznih državah obveljal, tega zakona najbrž ne potrebujemo. Kmetijski minister Dejan Židan pravi, da v tem primeru tudi Slovenija ne bi dovolila gojenja GS-rastlin. »Jih pa lahko goji katera od sosednjih držav, in ker poznamo, na kakšne daljave se širi cvetni prah, je pri velikosti naše države povsem razumljivo, da zahtevamo restriktivne odločitve na evropski ravni. To pomeni, da nočemo, da se evropska komisija ustraši in se odpove pristojnosti odločanja o GSO zato, ker ti ne poznajo meja. Slovenija zato pričakuje odločanje na evropski ravni, zahteva maksimalne omejitve, postopek odobritev novih GSO pa mora temeljiti na nevtralnih študijah, ne na tistih, ki jih financirajo velike gospodarske družbe, ki te rastline proizvajajo,« poudarja minister Židan. Po njegovem tudi dogajanja v medicini (zdravila za novo gripo) kažejo potrebo po javnem financiranju študij o njihovih učinkih.

Za mnenje o predlogu evropske komisije smo povprašali tudi ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Odgovorili so nam, da podpirajo stališče, da države članice dobijo več možnosti za odločanje o pridelavi GSO na svojih območjih, glede vprašanja, ali bi minister Roko Žarnić dovolil gojenje gensko spremenjenih rastlin pri nas, saj lahko po mnenju nekaterih znanstvenikov negativno vplivajo na okolje, pa so nas napotili na kmetijsko ministrstvo (MKGP).

Dr. Branka Javornik, profesorica genetike in biotehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, za predlog EK glede morebitne prepovedi gojenja GSO v posameznih državah meni: "Verjetno je smiseln glede na hajko, ki jo izvajajo nekatere države članice proti uporabi GSO. S tem bo izpolnjena tudi zahteva "možnost izbire!", kar že velja za gensko spremenjeno hrano, ki jo je v EU kot tako treba označevati, po sprejetju tega predloga EK pa bodo države članice tudi izbirale, ali bodo gensko spremenjene poljščine gojile ali ne. Kako bodo s takšno odločitvijo zadovoljni kmetje, pa je druga zadeva, saj se je doslej izkazalo, da gensko spremenjene poljščine poleg manjše obremenitve okolja kmetom prinašajo tudi ekonomske prednosti."

Želja po novih GS-rastlinah je veliko
Po besedah dr. Branke Javornik v svetu vsako leto registrirajo številne nove gensko spremenjene poljščine, ki vsebujejo nove gene ali skupine genov, odporne proti škodljivcem ali herbicidom. V ZDA naj bi kmalu registrirali prvo gensko spremenjeno koruzo, odporno proti suši, v EU pa so v postopkih odobritve (ti lahko zaradi nasprotovanja držav članic trajajo tudi več let) tri vloge za sladkorno peso, 26 za bombaž, pet za nageljčke, 62 za koruzo, devet za oljno ogrščico in 14 vlog za sojo.

Skoraj dve tretjini svetovne soje je gensko spremenjene
Namen genskega spreminjanja rastlin je izboljšanje njihovih lastnosti, da so odpornejše bodisi proti herbicidom bodisi proti škodljivcem. Toda okoljevarstveniki opozarjajo na njihove škodljive vplive tako na zdravje ljudi kot tudi na okolje. Po podatkih za leto 2009 štirinajst milijonov kmetov v 25 državah po svetu prideluje gensko spremenjene poljščine na 134 milijonih hektarjev površin, največ soje, koruze, bombaža in oljne ogrščice. Gensko spremenjena soja predstavlja že 70 odstotkov vse svetovne pridelave soje, pri bombažu je gensko spremenjenega približno polovica pridelka, pri koruzi je ta delež 35 in pri oljni ogrščici 15 odstotkov. Na območju EU je bilo lani dovoljeno pridelovati le gensko spremenjeno koruzo MON810, ki je je bilo največ v Španiji (okoli 100.000 hektarjev), manjše površine pa tudi na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Portugalskem in v Romuniji.

• (22.07.2010)
  Freya

  GSO je že v naši prehrani le da ljudje tega ne vedo, pa tudi oznak ni kot bi morale biti. Npr: če ke krava futrana z gso sojo tega ne bo na deklaraciji. Pa vsi možni in nemožni dodatki narejeni iz soje ki jih najdemo v sladkarijah, bonbonih, kruhu, jogurtu, sladoledu....Ljudje božji, polni smo gso že zdaj.
  Kako škodljiv je gso za ljudi pa si preberite na googlu.