Pred nekaj leti so ekvadorski znanstveniki sprožili podobno iskalno akcijo za vrstami, ki jih niso videli vsaj 12 let. Projektu niso pripisovali veliko možnosti za uspeh, a po nekaj dneh so pod kamnom odkrili eno izmed pogrešanih zelenih žab. Zgodba ni osamljen primer, kajti kmalu so od povsod začele kapljati novice o najdenih vrstah, za katere so bili prepričani, da so izumrle. Največji problem dvoživk je njihova izguba naravnega okolja. Gozdovi so bili posekani, močvirja izsušena. Mnogo jih je izumrlo zaradi glivičnih bolezni v vodi.

Nekatere izmed vrst so sicer imune na te bolezni, mnoge pa jim podležejo. Tipičen primer je zlata krastača, ki je v enem letu prešla iz zelo razširjene živalske vrste do vrste, ki je na robu izumrtja. Na vrhu vrst, ki jih bodo iskali, so: Izraelska Discoglossus nigrivente, nazadnje videna leta 1955. Predvidevajo, da je izumrla zaradi močnega izsuševanja zemlje v boju proti širjenju malarije.

Afriška Callixalus pictus, ki je živela v Kongu in Ruandi. Nazadnje so jo videli leta 1950 in nikoli ni bila fotografirana.

Mezopotamijska Rhinella rostrat, nazadnje opažena leta 1914.

»Take iskalne akcije še nikoli ni bilo. Upamo, da nam bo raziskava prinesla pomembne informacije in pomagala ustaviti izginjanje dvoživk in razumeti, kako razvoj civilizacije vpliva na Zemljo.«