V disertaciji, ki jo je v zadnji številki objavila publikacija Journal of Molecular Evolution (Dnevnik molekularne evolucije), so znanstveniki pokazali tudi, da različne vrste glavonožcev delijo skupnega starodavnega strupenega prednika.

Raziskovalec živalskih strupov in vodilni avtor, Dr. Bryan Fry iz Oddelka za biokemijo Univerze v Melbournu, pravi, da je bil eden od vzrokov omejenosti uporabe živalskih strupov za farmacevtske namene, premalo raziskanih različnih vrst.

»Ne moremo priti do novih vpogledov v evolucijo strupenih sistemov in v pomembnost strupov za medicino, če ne prepoznamo prave raznolikosti strupov in z njimi povezanih strupenih sistemov,« pravi.

Nadaljuje, kako modroobročkasta hobotnica (Hapalochlaena sp.) ostaja edini glavonožec, ki je nevaren za ljudi, toda zanimivo je, da sama ne proizvaja smrtonosnega strupa. Proizvaja ga endosimbiontska bakterija, ki živi v simbiozi s tkivi tega nevretenčarja.

• (25.06.2009)
  gerr

  Poučno ;)