Tako na Kitajskem v povprečju zgradijo eno elektrarno na premog na dan. Z roko v roki z razvojem pa gre hkrati tudi spremenjen življenski slog ljudi. Ta se najprej odrazi v večji potrebi po hrani, kar vodi v zahtevo po večjem energijskem vnosu na hektar zemlje. Zato velja kmetijstvo trenutno za največjega onesnaževalca, še posebej zaradi prekomerne uporabe kemičnih gnojil. Po poročilu, ki so ga skupaj predstavili Šola za agroekonomijo in ruralen razvoj pri Renminski univerzi in organizacija Greenpeace, so kitajski kmetje lani uporabili kar 40 % več gnojil, kot bi bilo potrebno. Zaradi tega se je v kitajske vodotoke izlilo kar 10 milijonov ton kemičnih gnojil.

Kitajska bi morala znižati uporabo kemičnih gnojil za vsaj polovico, ugotavlja poročilo. Slednje nadalje še ugotavlja, da je Kitajska največja porabnica gnojil na svetu, kar je sicer razumljivo, saj je ta država tudi največja proizvajalka žita. Tega Kitajci proizvedejo 24 % letne svetovne proizvodnje, a za to porabijo kar 35 % svetovne proizvodnje gnojil. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je tako Kitajska povečala uporabo gnojil kar za osemkrat.

Rezultat je seveda alarmantna onesnaženost kitajskih rek in jezer. Čeprav ima Kitajska omejeno področje za pridelovanje hrane glede na velikost njene populacije, ji je vseeno uspelo ustrezno nahraniti veliko število ljudi. A je na drugi strani čezmerno uporabo gnojil plačala z zmanjšanjem učinkovitosti tal in zaskrbljujočo onesnaženostjo okolja. Poročilo zato ugotavlja, da mora centralna vlada zmanjšati svojo zanašnje na kemična gnojila in znižati subvencije za le-te, hkrati pa mora podpreti kmetovalce, ki uporabljajo naravna živalska gnojila.