Znanstvenike vodi James Geach, astronom z Durhamske univerze v Združenem kraljestvu, ki je v Nasini rentgenski opazovalnici Chandra opazoval 29 pack na delu neba, ki se imenuje SSA 22. Od enega do drugega kraja packe bi potrebovali nekaj sto tisoč svetlobnih let, packe pa so tudi že precej stare, še iz časa ko je imel univerzum manj kot šestino svoje trenutne starosti, torej imajo okoli 2 milijardi let.

Emisije rentgenskih žarkov, ki so jih raziskovalci opazovali pet dni, so jim omogočile, da pogledajo skozi center petih pack. Spektralni zapis vsake je razkril ogromno črno luknjo. Ko so opazovali še z vesoljskim teleskopom Spitzer, so videli znake, da se v packah oblikujejo zvezde. Zaradi prisotnosti črnih lukenj menijo, da se packe verjetno svetijo zaradi toplote, ki jo oddajajo črne luknje, ko požirajo vse, kar pada v njih, kakor tudi energija, ki se sprošča med formiranjem zvezd. Zaključek je torej povsem drugačen kot konkurenčna teorija, ki pravi, da se plin sveti, ker se hladi, da sprošča gravitacijsko energijo, brez da bi sploh omenili črne luknje.

»Kar vidimo, morda pomeni, da se galaksije starajo,« je v sredo izjavil Geach na tiskovni konferenci, ki je oznanila rezultate študije, ki bo objavljena v publikaciji »The Astrophysical Journal« (Astrofizikalne novice). Geach pravi, da so packe lahko faza v evoluciji galaksije, ko črna luknja v njenem centru začne zavirati razvoj galaksije, v kateri leži. Sproščajo toploto, ki odrine galaktični plin in tako onemogoči formiranje novih zvezd.

Astronomi menijo, da bi to lahko razjasnilo paradoks, zakaj galaksije niso zrasle precej več od današnje velikosti. »Ogromne galaksije morajo skozi fazo pack ali pa bi imele preveč zvezd in postale neobvladljivo velike,« pravi soavtor študije Bret Lehmer, prav tako iz Durhama.

Martin Rees, astronom na Univerzi Cambridge, pravi, da rezultati študije ponujajo popolnoma nov pogled na mehanizme, ki sestavljajo nastanek galaksije. V naslednji milijardi ali dve let, pravi, bo ves plin v packah, ki se ni spremenil v zvezde, popolnoma izginil.

Vir: sciencenow.sciencemag.org